Družba B KONCEPT d.o.o. je skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) zavezana k varovanju osebnih podatkov svojih strank. Zagotavljamo vam, da bomo vaše podatke obravnavali zaupno, jih skrbno varovali in jih v nobenem primeru posredovali ali prodajali tretjim nepooblaščenim osebam. Posredovane podatke bomo uporabljali samo za namene, za katere so podatki pridobljeni in sodijo v področje poslovanja naše družbe. Pridobljene podatke lahko razkrijemo le, če nam tako nalaga zakon. Z vnosom osebnih podatkov in vprašanj, stranke izrecno soglašajo z objavo vsebine vprašanja in odgovora na naših spletnih straneh.Za točnost podatkov, ki jih posredujejo naše stranke, družba B KONCEPT d.o.o. ne odgovarja. Stranka z vnosom osebnih podatkov daje izrecno osebno privolitev v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), da lahko družba B KONCEPT d.o.o. osebne in ostale podatke, ki se nanašajo nanj, hrani in obdeluje z namenom zagotavljanja kvalitetnih in pravilnih storitev.

Vsebina spletnih strani

Prepovedano je vsakršno nepooblaščeno prepisovanje, razmnoževanje ali kakršnokoli drugo razširjanje ali druga nepooblaščena uporaba podatkov, ki jih družba B KONCEPT d.o.o. objavlja na svoji spletni strani. Izjemoma so podatki lahko reproducirani le v nekomercialne namene, pod pogojem, da vsebujejo navedeno opozorilo o avtorskih pravicah. Družba B KONCEPT d.o.o. si prizadeva k objavi točnih in ažurnih podatkov, vendar ne prevzema nobene odgovornosti glede njihove netočnosti ali neažurnosti. Stranke uporabljajo vsebino naših spletnih strani izključno na njihovo lastno odgovornost, prav tako pa vsebina naših spletnih strani nima učinka pravnih nasvetov. Družba B KONCEPT d.o.o. ali katerakoli druga pravna ali fizična oseba, ki je sodelovala pri nastanku in izdelavi spletnih strani in/ali objavljene vsebine ne odgovarja za kakršnokoli morebitno škodo (posredno in/ali neposredno), ki bi nastala zaradi uporabe podatkov na spletnih straneh naše družbe ali za kakršnekoli napake ali pomanjkljivosti v njihovi vsebini.

Vprašanje:

Dedovanje po pokojnem bratu

Potrebujemo pravno pomoč v zapuščinskem postopku in nas zanima kakšne pravice imamo kot dediči v zapuščinskem postopku na hrvaškem po bratu umrl pred dvemi leti.

Brat je bil poročen in bil brez otrok. Starši so pokojni. Sedaj bratje in sestre dedujemo po pokojnem bratu. To se še vleče na sodišču in naj bi se končalo čez en teden. Lahko se knjižimo na hišo ali da nam žena brata izplača.

Ona nam ponuja minimalni znesek. Brat je pred smrtjo dvignil iz banke tudi večjo količino denarja od prodaje delnic in ta denar žena ne priznava. Drugi problem je hiša na hrvaškem, ki je bil brat edini lastnik. Njegova žena jo je med tem časom prodala. Ali nam pripada polovica premoženja po bratu tudi premoženje, ki ga je imel na hrvaškem.

Prisrčna hvala za odgovor.

Odgovor:

V primeru, ko zapustnik ni zapustil potomcev (otrok) dedujejo njegovo zapuščino njegov zakonec in njegovi starši, vsak do ene polovice. To pomeni, da skladno s 15.čl. Zakona o dedovanju polovico celotne ugotovljene zapuščine, ki bi šla vašim staršem sedaj dedujete bratje in sestre.

Tekom zapuščinskega postopka lahko vsi dediči sklenejo sporazum glede delitve zapuščine. V kolikor med dediči ni sporazuma glede načina delitve dediščine, sodišče odloči, da dedičem pripada solastniški delež na nepremičninah skladno z njihovimi dednimi deleži. V primeru spora glede vrednosti nepremičnine lahko dediči predlagajo, da sodni izvedenec oceni vrednost nepremičnine.

Na podlagi ugotovljene vrednosti nepremičnine se lahko dediči nato sporazumejo o delitvi nepremičnine na način, da eden izmed dedičev izplača preostale dediče v višini njihovih deležev ali da se nepremičnina proda in se nato kupnina razdeli med dediče. Lahko pa se kot solastniki po končanem zapuščinskem postopku dogovorite o prodaji nepremičnine, če pa do dogovora ne pride, lahko v nepravdnem postopku zahtevate razdružitev solastnine tako, da se bo opravila civilna delitev (prodaja nepremičnine).

V zvezi z denarjem od prodaje delnic, prav tako pa tudi glede ocene vrednosti hiše bi skladno s 184. čl. Zakona o dedovanju morali zahtevati od sodišča, da odredi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, saj bi le tako lahko natančno ugotovili obseg in vrednost bratovega premoženja, ki ga je imel ob svoji smrti. Glede bratovega premoženja na Hrvaškem dedujete skladno s hrvaškim pravnim redom.

V primeru, da boste predlagali uvedbo zapuščinskega postopka na Hrvaškem, dedujete ravno tako polovico bratovega premoženja, ki ga je imel ob smrti, tudi po Zakonu o nasljeđivanju in upoštevajoč načelo vzajemnosti kot po našem Zakonu o dedovanju.

Za nadaljnjo pravno pomoč nas lahko kontaktirate po tel. št. 01 562 60 17 ali na elektronski naslov: info@b-koncept.si.

Vprašanje:

Predkupna pravica mejaša pri nakupu gozda

Spoštovani, vse pohvale vaši strani in pripravljenosti pomagati z nasveti s tega zahtevnega področja. Tudi sam Vas lepo prosim za hiter nasvet .

Sosed prodaja parcelo, ki je kategorizirana kot gozd in travnik in del zazidljiva in ker smo v dobrih odnosih, bi jo želel prodati meni. Ponudba je bila objavljena na portalu e-uprave, nanjo pa se je poleg mene prijavil še drug sosed, ki prav tako meji na njegovo parcelo, torej imava oba s sosedom predkupno pravico.

Tu pa nastane težava, namreč s prodajalcem sva se že ustno dogovorila (prisotna je bila tudi priča) za kupnino, ki je bila precej višja od tržne, drugi sosed pa je prodajalcu parcele ponudil še 100 % višjo kupnino od najine dogovorjene.

Razumem, da zdaj prodajalca močno muči ta denar, vendar sva se nekako dogovorila, da mu tudi sam plačam nekoliko nižjo kupnino od ponujene sosedove. In vprašanje, ker je zadeva precej nujna, Vas lepo prosim za hiter odgovor. Kaj lahko storim, da se zavarujem pred ponovnim zviševanjem prodajne cene, glede na to da bo morda drugi sosed ponovno ponudil višjo kupnino, saj gre v tem primeru za kupnino, ki je najmanj 1 x višja od tržne?

Prodajalec sosed je pripravljen skleniti pogodbo ali predpogodbo, s katero bi parcelo prodal meni, jaz pa bi mu plačal 30 % are, da si ne bo premislil?

Ali naj skleneva kar pogodbo, podpis overi notar in mu plačam celotno kupnino?

Kako ravnati v tem primeru, da bi se zavaroval pred ponovnim izsiljevanjem drugega soseda in zviševanjem cene prodajalca parcele?

Najlepše se Vam zahvaljujem za vsak nasvet, lepo Vas pozdravljam

Odgovor:

Skladno s 47. čl. Zakona o gozdovih imate tako vi kot tudi sosed kot lastnika zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, predkupno pravico pri nakupu gozda, seveda pod pogojem, da ne obstajajo pogoji za uveljavljanje predkupne pravice s strani države ali občine.

Pri tem opozarjamo, da se glede postopkov prodaje gozda in uveljavljanja prednostne pravice smiselno uporabljajo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. Skladno z 22. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih mora kupoprodajno pogodbo odobriti pristojna upravna enota. To pa pomeni, da pogodbo, ki bi jo sklenili s prodajalcem ne morete overiti, dokler je ne odobri pristojna upravna enota.

Glede na to, da so skladno z že omenjenim 22. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih stranke v postopku tudi vsi ostali, ki so sprejeli ponudbo, bo sosed po vsej verjetnosti nasprotoval odobritvi sklenjene kupoprodajne pogodbe, če bo njegova ponudba višja od vaše.

Kar pomeni, da pogodba, ki bi jo sklenili s prodajalcem, s strani upravne enote ne bo odobrena. V primeru prodaje gozda in ostalih kmetijskih zemljišč ste vezani na postopek kot ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih, zato s sklenitvijo predpogodbe ne bi ničesar pridobili, prav tako tudi s plačilom celotne kupnine ne.

Glede na to, da Zakon o kmetijskih zemljiščih določa drug krog prednostnih upravičencev, vidimo rešitev v tem, da prodajalec umakne ponudbo za prodajo navedene parcele. Predlagamo, da se parcela razdeli tako, da se razdruži gozd in travnik.

Za travnik nato sklenete zakupno pogodbo in potem kot zakupnik lahko uveljavljate prednostno pravico. Lahko pa namesto kupoprodajne pogodbe sklenete darilno pogodbo za primer smrti, za katero odobritev s strani pristojne upravne enote ni potrebna.

Vprašanje:

Nevaren predmet v otroških bonbonih Haribo

Pozdravljeni, imam eno vprašanje, morda malo smešno. V nedeljo sem za nečakinje odprla jagodne bonbone Haribo, v katerih smo nato šokantno opazili, da se nahaja koničast, ca. 5 cm dolg kos lesa enako obarvan, kot bonboni. Pomislila sem, kaj, če bi ta kos dal v usta kateri od otrok. Te bonbone sem potem tudi hranila. Mislim, da se takšne zadeve ne smejo dogajati in bi jih morali nekako tudi opozoriti. Lp,

Odgovor:

Povsem se strinjamo z Vami, da se takšne zadeve ne smejo dogajati in je potrebno v takšnih zadevah ukrepati. Svetujemo Vam, da se obrnete na prodajalca, pri katerem ste kupili bonbone in zahtevate, da o tem nemudoma obvesti uvoznika in distributerja, ki naj umakne/odpokliče bonbone Haribo z rokom uporabe in oznako kot jo imajo bonboni, ki ste jih kupili. Prav tako Vam svetujemo, da o tem obvestite Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Urad za varstvo potrošnikov, ki bo poskrbel, da bodo o tem obveščeni tudi ostali potrošniki oz. kupci bonbonov Haribo. Lahko pa se obrnete neposredno na uvoznika in distributerja omenjenih bonbonov, ki mora biti naveden na etiketi. Po naših evidencah je distributer Haribo bonbonov za Slovenijo družba Novatex d.o.o.. Hkrati Vas obveščamo, da ste upravičeni do materialne odškodnine v višini zneska, ki ste ga porabili za nakup bonbonov oz. do povračila morebitnih drugih materialnih stroškov, ki so Vam v zvezi z vračilom bonbonov nastali. Glede povračila nematerialne škode pa bi v okviru pravno priznanih oblik negmotnih škod lahko zahtevali tudi povračilo škode za pretrpljeni strah seveda ob predpostavki, da bi dokazali, da njegovo trajanje in stopnja upravičujeta odmero odškodnine.

Za nadaljnjo pravno pomoč nas lahko kontaktirate po tel. št. 01 562 60 17 ali na elektronski naslov: info@b-koncept.si.

Vprašanje:

Priglasitev k dedovanju

Z sestro sva vabljeni na zap. obravnavo po pokojnem očetu,kateri ni živel z nama in je v drugem zakonu imel še dve hčeri. Oče ni imel nepremičnin(oz je že pred smrtjo hišo prepisal na polsestri)tako, da se nama ne zdi smiselno udeležiti se obravnave. Kaj menite vi in ali morava pisno obvestiti sodišče o neudeležbi. hvala

Odgovor:

Zapustnikovo premoženje preide skladno z določili Zakona o dedovanju na zapustnikove dediče ob zapustnikovi smrti. Slednje pomeni, da Vam ni potrebno dajati nobenih izjav, da sprejemate zapuščino, ampak boste postali skupaj z Vašo sestro in ostalima dvema polsestrama dedinja v zapuščinskem postopku. V zapustnikovo premoženje spada vse premoženje, ki ga je imel Vaš oče v času smrti: premičnine, vrednostni papirji, osebno vozilo, denarna sredstva in seveda tudi morebitni dolgovi,..

Ne glede na navedeno pa seveda lahko podate dedno izjavo, s katero se dedovanju odpoveste. Dedno izjavo lahko podate vse do konca zapuščinskega postopka. Odpoved dedovanju je smiselna v primeru, če je zapuščina polna dolgov, saj so dediči dolžni poravnati tudi zapustnikove dolgove do višine podedovanega dednega deleža.

V kolikor se zapuščinske obravnave ne boste udeležili in hkrati ne boste podali dedne izjave, da se dedovanju po pok. očetu odpovedujete, boste skupaj s sestro v primeru zakonitega dedovanja dedovali po Zakonu o dedovanju. V primeru, da je Vaš oče sestavil oporoko, pa lahko zahtevate nujni dedni delež, ki znaša polovico od dednega deleža, ki bi Vam pripadal v primeru zakonitega dednega deleža.

Vprašanje:

Izplačilo jubilejne nagrade

Pozdravljeni ! Na vas se obračam s prošnjo za pojasnilo o izplačilu jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe. Pred 2 leti sem napolnil 30 let delovne dobe. Pri zadnjem delodajalcu sem zaposlen 10 let . Delam v obrti.

Delodajalec me prepričuje, da mi pripada nagrada za 10 let delovne dobe, s čimer se jaz ne strinjam, ker sem za 10 , in 20 let delovne dobe nagrado že prejel pri prejšnjem delodajalcu. Torej smatram, da mi pripada nagrada za 30 let delovne dobe. Mislim, da tu ne gre za nagrado za lojalnost podjetju ampak za skupno delovno dobo. Sedanji delodajalec je moj zadnji delodajalec , pri katerem sem napolnil 30 let skupne delovne dobe.

Na nekem računovodskem portalu sem celo dobil informacijo, ki govori meni v prid, a bi vseeno rad pravno mnenje preden grem v pravdni postopek z delodajalcem. Zelo hvaležen vam bom za pojasnilo. Lep pozdrav

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih jubilejne nagrade ne ureja, pač pa jo urejajo posamezne kolektivne pogodbe. V konkretnem primeru lahko domnevamo, da Vašega delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, saj ste navedli, da delate v obrti.

Navedena kolektivna pogodba ureja pravico do jubilejne nagrade v 47. čl., ki določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada: za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 40% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece; za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece in za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.

Izplačilo jubilejne nagrade je odvisno od kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca, ali od splošnih aktov delodajalca. Nekatere kolektivne pogodbe določajo jubilejno nagrado ob dopolnitvi določene delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, druge pa ob dopolnitvi skupne delovne dobe. Iz zgoraj navedenega 47. čl. predmetne Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo je razvidno, da določa jubilejno nagrado ob dopolnitvi določene delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

Glede na navedeno ste upravičeni do jubilejne nagrade le v primeru, če ste dosegli določen jubilej (npr. 30 let delovne dobe) pri zadnjem delodajalcu, ki je tudi izplačevalec jubilejne nagrade. Predlagamo, da natančno preverite katera panožna kolektivna pogodba zavezuje Vašega delodajalca, saj starejše panožne kolektivne pogodbe še vedno določajo skupno delovno dobo kot podlago za izplačilo jubilejne nagrade.

Hkrati Vam tudi svetujemo, da preverite ali ima delodajalec v svojih splošnih aktih ugodneje določene pogoje za jubilejno nagrado, saj se v tem primeru uporabi za Vas tista rešitev, ki je ugodnejša.

Za nadaljnjo pravno pomoč nas lahko kontaktirate po tel. št. 01 562 60 17 ali na elektronski naslov: info@b-koncept.si.

Vprašanje:

Predkupna pravica dveh mejašev pri nakupu gozda

Na Upravni enoti je bilo objavljeno, da se prodaja gozd. Ponudbo sva sprejela dva mejaša.

Zanima me ali kupca določi prodajalec. Zanima me tudi ali je možno višati ceno potem, ko ni

več objavljeno na UE, in če je kako se to izpelje?

Hvala.

Odgovor:

Skladno s 23. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih se ob enakih pogojih med kmeti,

uvrščenimi na isto mesto (v vašem primeru kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na

zemljišče, ki je naprodaj) pravica do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:

1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;

2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;

3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča,

gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na

podlagi metode javne dražbe.

V vašem primeru ima pravico do nakupa tisti kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti

meji na zemljišče, ki je naprodaj in ki izpolnjuje pogoj, ki je naveden v vrstnem redu pred

ostalimi pogoji in višanje cene ni možno. V kolikor oba mejaša ne izpolnjujeta katerega od

pogojev pod točko 1 ali 2 potem se lahko prodajalec sam odloči, s kom od vaju bo sklenil

kupoprodajno pogodbo.

Za nadaljnjo pravno pomoč nas lahko kontaktirate po tel. št. 01 562 60 17 ali na elektronski naslov: info@b-koncept.si.

Če nam tudi v želite postaviti pravno vprašanje nas kontaktirajte preko kontaktnega obrazca. S pravnim nasvetom Vam bomo pomagali in skušali rešiti vaš problem